Norveška krona je doživela preobrat
Vendar si najprej oglejmo menjalni tečaj norveške krone glede na evro in ameriški dolar. V zadnjih petih letih je norveška krona najpogosteje znašala med 10 in 12 kron v evre in 9 do 11 kron v dolarje. V zadnjih mesecih se je menjalni tečaj stabiliziral, medtem ko je bil prej precej močno prizadet zaradi krize covida in kasnejše inflacijske epizode.*
Po izbruhu pandemije covida je norveška krona okrepila proti obema valutama. To kljub dejstvu, da je norveška centralna banka, Norges Bank, odzvala na pandemijo z hitrim znižanjem svoje osnovne obrestne mere. Norveška krona je tako v veliki meri spominjala na švicarski frank, ki velja v Evropi za nekakšno varno monetarno zatočišče v časih krize.
Vendar se je cenitev norveške krone končala s koncem pandemije covida in menjalni tečaj se je začel vračati na prejšnje ravni. Norveška krona ni ponovila svoje "covid zgodbe" med inflacijsko krizo. Tokrat, kljub temu da je bila Norges Bank ena prvih centralnih bank na svetu, ki je dvignila obrestne mere. In zdi se, da ciklus dvigovanja obrestnih mer še ni povsem končan.[1]
Vendar je trenutna tendenca norveške krone k depreciaciji dobra situacija za vlaganje v norveške naložbe. Preprosto zato, ker bo investitor za dolar ali evro dobil več norveških kron kot v dneh, ko je bila norveška krona relativno močna proti tem valutam.
Delniški indeks z močno rastjo
Ena najbolj priporočenih praks je vlaganje v delniški indeks. To ni norveška specifičnost, ampak precej pogosta strategija za posamezne vlagatelje, ki vlagajo v rednih intervalih v ETF, ki ponazarja delniški indeks v sestavi svojega delniškega portfelja. Če vas zanimajo norveške delnice in nimate jasnega naslova ali sektorske preference, potem izberite ETF, ki se osredotoča na glavni indeks norveške borze. To je indeks OBX, ki vključuje 25 najprivlačnejših delniških naslovov na borzi v Oslu.
Uspešnost OBX v zadnjih petih letih je dosegla več kot 53 odstotkov.* V primerjavi z drugimi indeksi, še posebej tistimi na večjih borzah, je to relativno trden rezultat. Frankfurtski indeks DAX je v istem obdobju dosegel podobno uspešnost, newyorški indeks S&P se je dvignil bolj izrazito (skoraj 85 odstotkov), medtem ko je londonski indeks FTSE 100 v zadnjih petih letih pridobil le približno 8,5 odstotka.*
Norveški modri čipi vodijo pot v rudarstvu
Če želite vlagati neposredno v posamezne delnice, ki se trgujejo na borzi v Oslu, je tudi v tem primeru priporočljiva izbira tako imenovanih modrih čipov. Indeks OBX vsebuje skupno 25 teh, najpomembnejše pa so delnice rudarske družbe Equinor (imajo utež več kot 15 odstotkov v indeksu).
Druga možnost je osredotočiti se na posamezne delniške naslove, ki se trgujejo na norveški borzi. Tudi tukaj pa je vredno izbirati med tako imenovanimi modrimi čipi, torej najboljših 20 delnic, ki se trgujejo na borzi. Med norveškimi modrimi čipi so delnice bančnih hiš, telekomunikacijskih podjetij, inženirskih podjetij in nazadnje polprevodniških proizvajalcev, predelovalcev hrane in prevoznih (še posebej ladijskih) podjetij.
Če se odločite za to možnost, je koristno imeti pregled nad uspešnostjo vsakega naslova. Delnice podjetja Kongsberg Gruppen, ki se ukvarja z inženiringom, so v zadnjih petih letih pokazale največje cenitve. Njihove delnice so se povišale za več kot 500 odstotkov.* Trije drugi naslovi so se dvignili za več kot 300 odstotkov (Frontline, Höegh Autoliners ASA in BW LPG).* Največje javno trgovsko podjetje v Norveški, Equinor, se je v zadnjih petih letih dvignilo za približno 56 odstotkov.* Celovit pregled petletne uspešnosti norveških modrih čipov je prikazan v priloženi tabeli.
Nazadnje je treba upoštevati, da je treba pri vlaganju v norveške naložbe upoštevati tveganje menjalnega tečaja. Norveška ni del območja evra, zato svojo denarno politiko upravlja prek svoje centralne banke. Posledično se spremembe v nastavitvah obrestnih mer lahko odražajo v spremembah menjalnega tečaja norveške krone glede na druge valute. Zato je koristno spremljati razvoj razlike v obrestnih merah, zlasti v primerjavi z območjem evra in Združenimi državami (ali drugimi državami z avtonomnimi denarnimi politikami).
Vir: euronext.com
Petletni razvoj indeksa OBX*

Vir: euronext.com
Petletni razvoj vrednosti delnice Kongsberg Gruppen (v NOK)*

Vir: Euronext.com
Petletni razvoj vrednosti delnice Frontline (v NOK) *

Vir: Euronext.com
Petletni razvoj vrednosti delnice Höegh Autoliners (v NOK) *

Vir: Euronext.com
Petletni razvoj vrednosti delnice BW LPG (v NOK) *

Vir: Euronext.com
Petletni razvoj vrednosti delnice Equinor (v NOK)*

David Matulay, analitik pri InvestingFox
Vir: Euronext.com
Opozorilo! Ta marketinški material ni in ne sme se šteti za investicijski nasvet. Pretekla uspešnost ni zagotovilo prihodnjih donosov. Vlaganje v tujo valuto lahko vpliva na donose zaradi nihanj. Vse transakcije s papirji lahko privedejo do dobičkov in izgub. Napovedi prihodnjih dogodkov predstavljajo predpostavke in trenutna pričakovanja, ki morda niso točna ali temeljijo na trenutnem gospodarskem okolju, ki se lahko spremeni. Te izjave niso zagotovilo prih
InvestingFox je ochranná známka spoločnosti CAPITAL MARKETS, o.c.p., a.s., so sídlom Slávičie údolie 106, mestská časť Bratislava – Staré Mesto, 811 02. Spoločnosť je zapísaná v Obchodnom registri Mestského súdu Bratislava III, oddiel: Sa, vložka č.: 4295/B, IČO: 36 853 054, IČ DPH: 2022505419.
CAPITAL MARKETS, o.c.p., a.s. je obchodník s cennými papiermi podľa § 55 ods. 1 zákona č. 566/2001 Z. z. o cenných papieroch a investičných službách a o zmene a doplnení niektorých zákonov v znení neskorších predpisov (ďalej len „zákon o cenných papieroch“). Dňa 30. októbra 2007 bola spoločnosti CAPITAL MARKETS, o.c.p., a.s. rozhodnutím č. OPK-2297/2007 Národnej banky Slovenska -PLP udelená licencia na poskytovanie investičných služieb podľa § 54 ods. 2 v spojení s § 59 ods. 2 a 3 zákona o cenných papieroch, ktorá bola v súlade s ustanoveniami zákona o cenných papieroch rozšírená rozhodnutím č. OPK-1830/2008-PLP zo dňa 21. apríla 2008, rozhodnutím č. OPK-11601-1/2008 zo dňa 28. januára 2009, rozhodnutím č. ODT-5059-3/2012 zo dňa 23. júla 2012 a rozhodnutím č. ODT-9332/2014-1 zo dňa 21. októbra 2014.