Vendar najprej poglejmo menjalni tečaj japonskega jena. Japonski jen je znan po svoji volatilnosti, dejstvo pa je, da povprečen smrtnik nima veliko vpogleda v to, koliko jen dejansko velja. Vrednost japonskega jena je najpogosteje izražena v primerjavi z ameriškim dolarjem. To izhaja iz dejstva, da so Združene države dolgo časa bile ena najpomembnejših trgovskih partneric Japonske.

Vrednost japonskega jena se je v zadnjih letih nagnjena k padanju v primerjavi z ameriškim dolarjem. Pred petimi leti je bilo mogoče kupiti ameriški dolar za približno 109 jenov; na začetku letošnjega poletja je bilo že nekoliko več kot 160 jenov. Takšno oslabitev je mogoče pojasniti z rastočim zaupanjem v ameriško gospodarstvo, medtem ko japonsko gospodarstvo ni uspelo okrevati od težav, s katerimi se spopada vsaj zadnjih dvajset let, in sicer stagnacije ter v zadnjih letih nenavadno visoke stopnje inflacije.

Japonsko gospodarstvo se že dolgo sooča z negativnim trendom, ki je demografsko staranje. Posledično bo Japonska in še naprej primanjkovala delovne sile, kar se bo bolj izrazilo v gospodarski stagnaciji. Hkrati se bo delež starejšega prebivalstva povečal, kar bo pritiskalo na javne proračune, zlasti na socialne in zdravstvene izdatke. In naraščajoča potreba po negovalnem osebju bo še bolj izrinila delovno silo s trga dela, ki bi se sicer lahko bolj vključila v druge bolj produktivne sektorje. Japonska bo tako v nekem smislu postala vrsta laboratorija, zlasti za opazovanje učinkov demografskega staranja v zahodnoevropskih državah.

Vendar se vrnimo k letošnjemu letu in vrednosti japonske valute, ki se je v zadnjih tednih samih znatno povečala, do 140 jenov za dolar, zaradi drugega dviga obrestne mere letos s strani Banke Japonske. Zlasti drugo sproščanje zavor monetarne politike ni bilo pričakovano na trgih, zato je prišlo do nekaj nemira, ki se je prelil na borzne trge.

Za običajnega srednjeevropskega vlagatelja je torej špekuliranje o razvoju menjalnega tečaja jena precej tvegano početje. Vlaganje v delnice japonskih podjetij pa je lahko nekoliko bolj varno, kljub omenjenim dolgoročnim makroekonomskim trendom.

V tem primeru so praktično tri strategije, med katerimi lahko izbirate: vlaganje v delniški indeks Tokijske borze Nikkei 225, vlaganje v delnice tradicionalnih japonskih podjetij, vlaganje v delnice hitro rastočih japonskih podjetij.

Glavni indeks Tokijske borze, Nikkei 225, sestavlja 225 naslovov, ki tvorijo hrbtenico japonskega poslovanja. Vlaganje v delniški indeks nekoliko zmanjša tveganja prekomernega specializiranja v enem ali zelo malo sektorjih, iz preprostega razloga: praktično vsi sektorji so zastopani v delniškem indeksu.

Indeks Nikkei 225 se je v zadnjih petih letih povečal za skoraj 85 odstotkov. To se morda zdi precej slaba predstava, vendar v primerjavi z ameriškim indeks S&P 500, na primer, je to trdna rezultat, saj je indeks S&P 500 v istem obdobju dodal "le" približno 92 odstotkov. Seveda je tudi tu res, da se lahko v indeks Nikkei 225 vlagate le prek ETF-ja, ki ponazarja sestavo indeksa Nikkei 225.

Če se držite strategije vlaganja v delnice tradicionalnih japonskih podjetij, vam lahko pomaga njihova slava, pa tudi na primer njihova tržna kapitalizacija. Trenutno je najvrednejše japonsko podjetje avtomobilsko podjetje Toyota, vredno več kot 250 milijard dolarjev. Med prvimi petimi najdemo tudi Mitsubishi UFJ Financial (120 milijard dolarjev), Sony (117 milijard dolarjev) in Hitachi (108 milijard dolarjev).*

Od teh je Hitachi (364,3 odstotka) v zadnjih petih letih doživel največje povečanje, sledita mu Mitsubishi UFJ Cinancial (194,8 odstotka), Sony (128,1 odstotka) in Toyota (89,9 odstotka).

Tretja omenjena strategija je lahko osredotočanje na hitro rastoča podjetja. Tu se predlaga, da se osredotočite na njihovo uspešnost od začetka tega leta. Na vrhu tega seznama je Fujikura Ltd., ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo električne opreme ali komponent moči in telekomunikacijskih sistemov. Njegove delnice so od začetka tega leta pridobile več kot 255 odstotkov.*

Sledijo mu Mitsubishi Heavy Industries Ltd (129,8 odstotka), IHI Corporation (119,2 odstotka) in Japan Steel Works Ltd (79,4 odstotka). * V vseh primerih pa gre za podjetja, katerih teža v