Urad za statistiko dela ZDA je konec tedna objavil poročilo o septembrskem trgu dela. In čeprav je pokazalo, da je stopnja brezposelnosti ostala na enaki nizki ravni kot avgusta (3,8 odstotka), to ni spodbudna informacija. Paradoksalno kot se morda zdi takšna sodba.

Spomnimo, da se visoka inflacija v zadnjih dveh letih sooča ne le z ameriškim gospodarstvom, kar je bil tudi razlog, da se je Federalni rezervni sistem zatekel k precej strogi denarni omejitvi. Cilj take politike je vedno zmanjšati povpraševanje in ohladiti gospodarstvo, tako da lahko inflacija z njim koraka z roko v roki.

Inflacija, ki je daleč nad ciljno stopnjo inflacije, ni nič manj katastrofa za gospodarstvo in družbo kot visoka brezposelnost in možna gospodarska recesija. Vendar pa najnovejši podatki s trga dela ZDA kažejo, da se ohlajanje gospodarstva v ZDA še ni začelo in trg dela ostaja dobesedno tesen kot struna.

Zakaj je to težava? Z določeno stopnjo poenostavitve lahko rečemo, da sta brezposelnost in inflacija povezana posodi, čeprav v obratnem razmerju. Ko brezposelnost narašča, inflacija ponavadi pada; ko brezposelnost pada, inflacija ponavadi narašča. Gospodarski politiki poskušajo uravnotežiti gospodarstvo tako, da brezposelnost ni vir inflacijskih pritiskov, hkrati pa tudi tako, da prekomerni napori za zmanjšanje inflacije ne vodijo v nenaravno visoko brezposelnost.

Federalni rezervni sistem je marca lani začel dvigovati obrestne mere iz tehničnega niča in se odločil, da bo to trend nadaljeval na vsakem naslednjem zasedanju monetarne politike. Zadnje povečanje je prišlo julija, na 5,25 do 5,5 odstotka. Ameriški monetarni politiki so menili, da bodo naredili premor pri zviševanju stopenj, pri čemer so dejali, da so pripravljeni ponovno zvišati obrestne mere, če bo potrebno.

Trg dela ZDA je septembra ustvaril 336.000 novih delovnih mest, kar je približno dvojno glede na splošno tržno soglasje. To je torej precej močan signal za Fed, da še ni čas za predajo.

To ni zelo dobra novica za finančne, zlasti pa za delniške trge. Če bi Fed dejansko začel ponovno zviševati obrestne mere, bi to pomenilo izgubo likvidnosti, kar bi privedlo do manjše volje za vlaganje predvsem v delnice. Nasprotno, manj tvegane naložbe bi postale bolj privlačne, saj bi imele bolj privlačen donos. Hkrati bi nadaljnje zviševanje obrestnih mer zmanjšalo povpraševanje v gospodarstvu, ljudje bi manj kupovali, podjetja bi verjetno manj vlagala, kar bi imelo zamuden učinek na dobičke in posledično še dodatno zmanjšanje zanimanja za vlaganje v delnice.

Zato bodo delniški trgi zdaj pozorno spremljali retoriko skoraj vsakega člana vodstva Fed, da bi poskušali najbolje uganiti prihodnjo usmeritev monetarne politike. Navsezadnje nihče ne želi prodajati delnic, ko že vsi vedo, kam gre trg; vsi želijo prodati, ko je trg na vrhuncu.

Naslednje zasedanje Federalnega rezervnega sistema je načrtovano natanko konec oktobra in začetek novembra. Do takrat bomo prav tako vedeli najnovejše podatke o inflaciji, kar bo ponudilo še en močan pokazatelj, kam bi se lahko odpravila monetarna politika Fed za preostanek tega leta.

-----

Sestavil tim analitikov InvestingFox