September je prinesel dodatne odločitve o monetarni politiki pri dveh najpomembnejših centralnih bankah na svetu - pri ameriškem Fedu in pri ECB. V obeh primerih je bil izid bolj ali manj v skladu z pričakovanji trga. Ameriška centralna banka (Federalni odbor za odprti trg - FOMC, da natančneje navedemo) se je odločila, da obdrži svoje ključne obrestne mere od 5,25 do 5,5 odstotka. Evropska centralna banka, katere Izvršni odbor se je sestal teden dni pred FOMC ameriškega Fed-a, se je odločila, da bo povečala osnovne obrestne mere za četrtino odstotne točke. Depozitna obrestna mera ECB se je dvignila na štiri odstotke, glavna refinančna obrestna mera pa na 4,5 odstotka.

Obe glavni banki - Fed in ECB sta na ali blizu vrha cikla dvigovanja obrestnih mer. S svojo odločitvijo je Fed nakazal, da bo obrestne mere obdržal nespremenjene ali nadaljeval z nadaljnjimi dvigi samo v primeru nepričakovanega inflacijskega impulza. Vendar se to zdi malo verjetno v bližnji prihodnosti ob trenutnih okoliščinah. Po zadnji monetarni politiki je tudi ECB nakazala svojo odločitev, da bi lahko bil to zadnji "dvig" v tem ciklu monetarne politike [1].

Poleg tega je treba opozoriti, da je monetarna politika obeh centralnih bank najbolj restriktivna v mnogih letih. Obrestne mere Feda so najvišje od leta 2006, ECB pa še nikoli ni imela tako visokih osnovnih obrestnih mer.

To je precej pomemben signal tako za borzne kot obvezniške trge. Centralne banke nakazujejo, da je inflacija skoraj premagana in da bi se lahko obrestne mere znižale (čeprav še ne vemo točno kdaj). Po drugi strani pa še vedno ohranjajo politiko v primeru morebitnega drugega inflacijskega impulza v bližnji prihodnosti.

Pozornost je treba nameniti makroekonomskim dogajanjem in različnim kazalcem, ki prikazujejo gospodarsko dejavnost, bruto domači proizvod in dogajanje na trgu dela v ZDA in Evropi, še posebej v Nemčiji. Tesen trg dela bi lahko bil določen zaskrbljujoč dejavnik. Tako Združene države kot območje evra doživljata nižjo brezposelnost kot pred izbruhom pandemije covid-19 in najnižjo stopnjo brezposelnosti v mnogih letih.

Nominalec rasti plač bi lahko bil tvegan. Zaposleni bi morali povečati svoje zahteve po inflaciji v pogajanjih o plačah za naslednje leto. Pomembno je, da nominalne plače v celoti kompenzirajo nedavno inflacijo. Višje stopnje inflacije smo videli pred dvema ali tremi leti tako v ZDA kot na območju evra. Takšne stopnje se bodo verjetno dolgoročno povečale. V takem primeru bi bilo mogoče, da bi se obe centralni banki ponovno vmešali in še bolj dvignili obrestne mere. Podoben scenarij bi bil aktualen šele proti koncu naslednjega leta, ali morda leta 2025, in to samo v primeru, če bi se inflacija ustavila na svoji poti navzdol proti cilju dveh odstotkov, na primer pri približno petih odstotkih na leto[2].

Dogajanja na globalnem energetskem trgu bodo igrala pomembno vlogo, prav tako situacija na Ukrajini. Če bi se vojaški konflikt končal v bližnji prihodnosti, idealno z porazom Rusije, bi to bila odlična novica za svetovno gospodarstvo. Lahko bi videli postopno znižanje obrestnih mer, okrevanje gospodarske dejavnosti in posledično močnejše okrevanje na finančnih trgih. Prihodnost je zelo negotova, kar je edina gotovost, ki jo imamo danes.

[1,2] Napovedi v prihodnost predstavljajo predpostavke in trenutna pričakovanja, ki so lahko netočna ali temeljijo na trenutnem gospodarskem okolju, ki se lahko spremeni. Te izjave niso zagotovila prihodnjih rezultatov. Napovedi v prihodnost inherentno vključujejo tveganje in negotovost, ker se nanašajo na prihodnje dogodke in okoliščine, ki jih ni mogoče napovedati, dejanski razvoj in rezultati pa se lahko bistveno razlikujejo od tistih, ki jih izražajo ali nakazujejo kakršne koli napovedi v prihodnost.

-------

Opozorilo! Ta marketinški material ni in ne sme se šteti za naložbeno svetovanje. Pretekla uspešnost ni zagotovilo za prihodnje donose. Vlaganje v tuje valute lahko vpliva na donose zaradi nihanj. Vse transakcije s papirji lahko privedejo do dobičkov in izgub. Napovedi v prihodnost predstavljajo predpostavke in trenutna pričakovanja, ki morda niso točna ali temeljijo na trenutnem gospodarskem okolju, ki se lahko spremeni. Te izjave niso zagotovila prihodnjih rezultatov. CAPITAL MARKETS, o.c.p., a.s. je subjekt, ki ga regulira Nacionalna banka Slovaške.