Nazaj na V medijih

Konec vizionarskih sanj: pri avtonomnem prevozu niso več pomembni avtomobili, temveč logistika

Waymo je vstopil v fazo, v kateri ne gre več le za to, ali lahko avtonomno vozilo varno vozi po mestu. Najbolj pomembno je, koliko vozil lahko podjetje uvede v promet, kako hitro lahko vstopi na nove trge in ali lahko pri tem obvladuje stroške. Prav v tem se tehnološka predstavitev razlikuje od dejanskega poslovanja na področju prevoza.

Konec vizionarskih sanj: pri avtonomnem prevozu niso več pomembni avtomobili, temveč logistika
Širitev se pospešuje, flota pa se povečuje na tisoče vozil

1. septembra je Waymo začel z javnimi vožnjami v Denverju, San Diegu in Tampi ter s tem razširil svoje poslovanje na 14 ameriških mest. Flota je presegla 4.000 avtonomnih vozil, uvaja pa se tudi nova platforma Ojai. Podjetje je že to pomlad zagotavljalo približno 500.000 plačanih voženj na teden, do konca leta 2026 pa si prizadeva doseči milijon voženj na teden. Že zaradi tega samega razloga to ni več eksperiment z nekaj ducatimi avtomobili, temveč logistično omrežje, v katerem rast števila voženj povečuje zahteve glede proizvodnje, servisiranja, polnjenja in upravljanja voznega parka. Ta obseg zagotavlja podatke iz prakse o izkoriščenosti vozil in času izpada.[1]

Obrázok46

Trend tedenskega števila plačanih voženj podjetja Waymo in cilj za konec leta 2026*


Pomemben je tudi tempo, s katerim Waymo vstopa v nova mesta. Najprej kartira in preizkuša okolje; nato umakne varnostnega voznika; in nazadnje odpre storitev za zaposlene, povabljene uporabnike in javnost. Ta model je počasnejši od takojšnje uvedbe po vsej državi, vendar zmanjšuje tveganje širitve poslovanja, preden so vzpostavljeni lokalni postopki in pridobljena regulativna dovoljenja. Waymo pa ta proces skrajšuje. Če se rast voznega parka združi s hitrejšim odpiranjem novih območij, glavno ozko grlo morda ne bo avtonomna tehnologija, ampak zmožnost proizvodnje in upravljanja zadostnega števila vozil.1 [1]

Waymo Driver se razvija v prilagodljivo tehnološko platformo

Podjetje je zasnovalo šesto generacijo sistema Waymo Driver tako, da ni vezana na en sam model avtomobila. Enako arhitekturo je mogoče prilagoditi tako platformi Ojai kot električnemu avtomobilu Hyundai IONIQ 5, pri čemer se senzorji in programska oprema konfigurirajo glede na vozilo. Waymo je poenostavil tudi strojno opremo in uporablja cenejše lidarske in radarje komponente, ne da bi pri tem žrtvoval redundancijo senzorjev. S poslovnega vidika gre za temeljito spremembo. Podjetje ne poskuša postati proizvajalec avtomobilov, temveč dobavitelj sistema za avtonomno vožnjo, ki ga je mogoče vgraditi v karoserije različnih vozil in proizvajati v večjih količinah. To zmanjšuje odvisnost od enega samega proizvajalca in odpira vrata dodatnim platformam.[2]

Ta pristop se že odraža v proizvodnji. V svojem obratu v bližini Phoenixa se Waymo pripravlja na proizvodno zmogljivost več deset tisoč sistemov letno in sodeluje z avtomobilskimi proizvajalci, da bi zagotovil, da bodo osnovna vozila pripravljena za vgradnjo avtonomne tehnologije. Pričakuje se, da bo manjša kompleksnost strojne opreme znižala stroške naslednje generacije in omogočila delovanje v širšem spektru pogojev, vključno z zimskimi vremenskimi razmerami. Če se bo model izkazal za uspešnega, bi se lahko ekonomika izboljšala na dva načina hkrati: z nižjimi stroški vozil in večjo izkoriščenostjo istega programskega jedra. Večji obseg poenostavi vzdrževanje in dobavo rezervnih delov, kar je za neprekinjeno delovanje prav tako pomembno kot cena senzorjev.2

Tesla in Waymo izvajata popolnoma različni strategiji

Tesla predstavlja najbolj izrazit kontrast na trgu. Waymo uporablja kombinacijo kamer, lidarja, radarja in podrobnih zemljevidov ter pred vstopom v mesto izvaja kartiranje, simulacije in lokalno testiranje. Tesla pa si prizadeva doseči širšo skalabilnost z uporabo kamer in umetne inteligence, pri čemer se manj zanaša na senzorje in pripravo lokacij. Prednost Tesle je jasna. Če tehnologija deluje zanesljivo, je širitev lahko cenejša in hitrejša. Waymo pa temelji na nasprotni predpostavki: da sta nadzorovana širitev in redundantno zaznavanje okolja nujni strošek za popolnoma avtonomno delovanje brez človeka za volanom.[3] [2]

Razlika med tema dvema pristopoma ima tudi investicijsko razsežnost. Nekateri analitiki velik del tržne vrednosti Tesle pripisujejo avtonomni vožnji, saj vlagatelji pričakujejo hitro širitev mreže robotaksijev. Zato lahko vsaka zamuda vpliva na pričakovanja glede cene delnic. Waymo je v drugačnem položaju, saj je njegova vrednost vgrajena v ekosistem podjetja Alphabet skupaj z oglaševanjem, storitvami v oblaku in drugimi projekti. Za vlagatelje ni pomembno le, katero podjetje ima tehnično boljše avtonomno vozilo. Pomembno je tudi upoštevati, koliko prihodnjega uspeha je trg že vključil v ceno ter kakšen finančni pritisk bo povzročila zamuda pri komercializaciji. Različne koncentracije tveganja lahko spremenijo reakcijo trga na neuspehe.3 [3]

Trg robotaksijev bi lahko zrasel na več deset milijard dolarjev

Potencial tega sektorja pojasnjuje, zakaj so tehnološka podjetja danes pripravljena sprejeti visoke stroške. Raziskava Goldman Sachs Research ocenjuje, da bi trg robotaksijev v ZDA lahko dosegel približno 19 milijard dolarjev leta 2030 in 48 milijard dolarjev leta 2035. Na svetovni ravni naj bi trg znašal približno 415 milijard dolarjev. Pričakuje se, da bo svetovna flota komercialnih robotaksijev zrasla s približno 7.000 vozil leta 2025 na en milijon leta 2030 in šest milijonov pet let kasneje. Takšna rast bi avtonomni prevoz spremenila v samostojno raven infrastrukture, ne le v dopolnilo k današnjim storitvam prevoza na klic prek aplikacij. Za operaterje to pomeni kapitalski pritisk, saj morajo razširiti svoje flote, preden dosežejo dobičkonosnost.[4] [4]

Še pomembnejša od velikosti trga bo ekonomika na enoto. Po modelih Goldman Sachs bi se lahko neposredni stroški na miljo za vertikalno integriranega ameriškega operaterja do leta 2035 znižali pod en dolar, bruto marža pa bi se lahko gibala med 30 % in 50 %. Pričakuje se, da bodo pri tem pomembno vlogo igrali cenejša strojna oprema, nižja amortizacija vozil, nižji stroški zavarovanja in večje število avtomobilov na enega operaterja na daljavo. Za Waymo je rast števila voženj le prvi del enačbe. Drugi del bo sposobnost zmanjševanja stroškov hitreje, kot naraščajo izdatki za vozni park, servisne centre in nova mesta. Ključna bo tudi izkoriščenost vozil čez dan, saj neaktivni robotaksi še vedno povzročajo stroške amortizacije, zavarovanja in infrastrukture.4 [5]

Varnost in zakonodaja bosta določili tempo prihodnje rasti

Največja ovira za širitev ostajajo situacije, ki se pri normalni vožnji pojavljajo redko, vendar postanejo pogoste, ko je vključenih na tisoče avtomobilov. Ameriška agencija NTSB preiskuje incidente, v katerih so vozila Waymo v Austinu prehitela ustavljene šolske avtobuse, čeprav so imeli avtobusi vklopljene opozorilne luči in znake za ustavitev. V enem od incidentov januarja se je avtonomni sistem sprva ustavil, nato pa nadaljeval vožnjo, potem ko je prejel napačne informacije od daljinske podpore. Decembra 2025 je Waymo napovedal odpoklic več kot 3.000 vozil zaradi posodobitve zadevne programske opreme. Ti dogodki kažejo, da obseg operacije prinaša novo vrsto operativnega tveganja.[5]

Za nadaljnjo širitev Waymu ne bo zadostovalo, da prepriča potnike. Podjetje mora prepričati tudi mesta, prometne organe, reševalne službe in zvezne regulatorje, da je sposobno hitro prepoznati, odpraviti in pregledno pojasniti napake. Vsak nov trg prinaša drugačna pravila, vremenske razmere, vozniške navade in nestandardne situacije. To bi lahko upočasnilo rast ravno takrat, ko bi proizvodne zmogljivosti in povpraševanje omogočali pospešitev. Waymo tako vstopa v fazo, v kateri tehnološko vodstvo samo po sebi ne bo zadostovalo. Odločilni dejavniki bodo kombinacija varnosti, stroškov in zaupanja regulativnih organov. Če bo podjetje sposobno hkrati obvladovati te pogoje, bo lahko svojo trenutno vodilno vlogo spremenilo v trajnostno konkurenčno prednost.5 [6]

[1,2,3,4,5,6] Izjave o prihodnosti temeljijo na predpostavkah in trenutnih pričakovanjih, ki so lahko netočna, ali na trenutnih gospodarskih razmerah, ki se lahko spremenijo. Takšne izjave ne predstavljajo jamstev za prihodnje rezultate. Vključujejo tveganja in druge negotovosti, ki jih je težko napovedati. Dejanski rezultati se lahko bistveno razlikujejo od tistih, ki so izraženi ali nakazani v kateri koli izjavi o prihodnosti.

 

* Podatek o 1 milijonu plačanih voženj na teden predstavlja Waymov cilj za konec leta 2026, ne pa zgodovinski podatek.


[1] https://techcrunch.com/2026/09/01/waymo-pospešuje-širitev-robotaksijev-z-začetkom-delovanja-v-denverju-san-diegou-in-tampi/

[2] https://waymo.com/blog/2026/02/ro-o-vozniku-Waymo-6. generacije/

[3] https://www.reuters.com/business/autos-transportation/how-tesla-waymos-radically-different-robotaxi-approaches-will-shape-industry-2025-08-28/

[4] https://www.goldmansachs.com/insights/articles/robotaxis-to-become-a-400-billion-dollar-market-in-2035

[5] https://www.ntsb.gov/investigations/Pages/HWY26FH007.aspx

InvestingFox je ochranná známka spoločnosti CAPITAL MARKETS, o.c.p., a.s., so sídlom Slávičie údolie 106, mestská časť Bratislava – Staré Mesto, 811 02. Spoločnosť je zapísaná v Obchodnom registri Mestského súdu Bratislava III, oddiel: Sa, vložka č.: 4295/B, IČO: 36 853 054, IČ DPH: 2022505419.

CAPITAL MARKETS, o.c.p., a.s. je obchodník s cennými papiermi podľa § 55 ods. 1 zákona č. 566/2001 Z. z. o cenných papieroch a investičných službách a o zmene a doplnení niektorých zákonov v znení neskorších predpisov (ďalej len „zákon o cenných papieroch“). Dňa 30. októbra 2007 bola spoločnosti CAPITAL MARKETS, o.c.p., a.s. rozhodnutím č. OPK-2297/2007 Národnej banky Slovenska -PLP udelená licencia na poskytovanie investičných služieb podľa § 54 ods. 2 v spojení s § 59 ods. 2 a 3 zákona o cenných papieroch, ktorá bola v súlade s ustanoveniami zákona o cenných papieroch rozšírená rozhodnutím č. OPK-1830/2008-PLP zo dňa 21. apríla 2008, rozhodnutím č. OPK-11601-1/2008 zo dňa 28. januára 2009, rozhodnutím č. ODT-5059-3/2012 zo dňa 23. júla 2012 a rozhodnutím č. ODT-9332/2014-1 zo dňa 21. októbra 2014.

Preberi več