Kako se razvija BDP srednjeevropskih V4 gospodarstev?
November 24, 2025
Razvoj in prihodnja projekcija bruto domačega proizvoda (BDP) držav Višegrajske četverice v obdobju od 2025 do 2027 odražata postopno diferenciacijo. Medtem ko Poljska in Češka republika sledita stabilni srednjeročni rasti, se Slovaška in Madžarska soočata z vidnimi strukturnimi in cikličnimi ovirami, ki znatno omejujejo njihovo uspešnost. Tveganja, značilna za to regijo - visoka odvisnost od industrijske proizvodnje, občutljivost na globalne tarife in dinamično spreminjajoča se energetska situacija - so izzivi, s katerimi se države soočajo skupaj.
**Slovaška**
Po podatkih Evropske komisije naj bi Slovaška v naslednjih treh letih rasla najpočasneje med državami Višegrajske skupine. Začenši z letošnjim letom, se ocenjuje, da bo realna letna stopnja rasti BDP za leto 2025 znašala 0,8%, medtem ko naj bi se v naslednjih dveh letih situacija postopoma izboljšala, BDP leta 2026 in 2027 naj bi se verjetno dvignil na 1,0% oziroma 1,4%. Za te relativno nizke vrednosti je odgovorna specifična kombinacija dejavnikov. Čeprav javne naložbe igrajo pomembno vlogo, je njen učinek trenutno oslabljen zaradi negativnega vpliva neto izvoza, predvsem zaradi višjih carin ZDA, na katere je slovaško gospodarstvo, predvsem avtomobilski sektor, izjemno občutljiv, hkrati pa zaradi oslabitve zasebne potrošnje, ki upada kot odziv na fiskalno konsolidacijo in višje davke. Napoved navaja, da se bo določeno oživljanje izvoza zgodilo šele leta 2027, ko naj bi se začela proizvodnja v novi tovarni avtomobilov.
**Češka**
Po drugi strani po evropski ekonomski napovedi Češka republika kaže bistveno bolj stabilen razvoj znotraj Višegrajske skupine, pri čemer je njena primarna moč v ravnovesju med domačo potrošnjo, tj. potrošnjo gospodinjstev, in investicijsko dejavnostjo. Za leto 2025 se pričakuje, da bo realna rast BDP v primerjavi s prejšnjim letom dosegla 2,4%. Čeprav naj bi se tempo naslednje leto upočasnil na 1,9%, naj bi leta 2027 ponovno pridobil moč in dosegel 2,4%. Kot je bilo že omenjeno, je češko gospodarstvo leta 2025 predvsem gnano s strani zasebne potrošnje, predvsem zaradi rasti realnih plač in padanja stopenj varčevanja gospodinjstev. Gledano naprej v naslednje leto, se pričakuje začasno upočasnitev rasti, vendar napoved za naslednje leto znova kaže na potencialno pospešitev, podprto s fiskalnimi spodbudami in višjimi obrambnimi izdatki poslovnih partnerjev.
**Madžarska**
Madžarsko gospodarstvo kot celota vstopa v napovedano obdobje z najšibkejšo makroekonomsko osnovo. Za letošnje koledarsko leto se pričakuje, da se bo BDP povečal le za 0,4% v primerjavi s prejšnjim letom, kar kaže na najšibkejši rezultat v regiji. Dramatično drugačna situacija naj bi se zgodila leta 2026, ko naj bi Madžarska pospešila na 2,3%, čeprav je ta pozitiven trend verjetno končan, saj naj bi se rast leta 2027 znova upočasnila na 2,1%. Glede na šibko izvedbo leta 2025 so glavni dejavniki nizka investicijska dejavnost in oslabljen izvoz, predvsem zaradi upada izvoza industrijskih proizvodov. Nasprotno bo okrevanje leta 2026 podprto s fiskalnimi spodbudami vlade in rastjo plač. Pričakuje se tudi dvig izvoza, zahvaljujoč se zagonu novih tovarn v avtomobilskem sektorju in splošnemu izboljšanju tuje povpraševanje.
**Poljska**
Nazadnje je srednjeevropsko regijo prevladuje Poljska, ki ohranja relativno močno dinamiko rasti. Pričakuje se, da se bo realni BDP letos povečal za 3,2% v primerjavi z lanskim letom, leta 2026 za 3,5% in se nekoliko zmanjšal na 2,8% leta 2027. Uspešnost Poljske je posledica močne zasebne potrošnje, ki ima koristi od rasti realnega razpoložljivega dohodka, ter visokih javnih naložb, zlasti v obrambo in projekte, financirane s strani Evropske unije. Zato naj bi leto 2027 predstavljalo fazo kratkoročne korekcije, med katero se gospodarstvo naravno upočasni. Kljub temu ostaja Poljska najbolj trdno gospodarstvo v regiji, podprto z stabilnim trgom dela in naraščajočimi dohodki gospodinjstev.
**Različne Trajektorije, Skupni Izzivi**
Najnovejša ekonomska napoved za države Višegrajske skupine za obdobje od leta 2025 do 2027 potrjuje, da regija na eni strani učinkovito deluje skozi sodelovanje, medtem ko se posamezne države razvijajo na precej različne načine. Poljska postaja eden glavnih motorjev rasti, Češka ohranja stabilen razvoj, medtem ko se Slovaška in Madžarska soočata s sistemskimi izzivi, ki omejujejo njun rastni potencial. Za tiste, ki oblikujejo prihodnjo smer gospodarske politike, ostaja ključno spremljanje, kako hitro se lahko sosednje države odzovejo na spreminjajoče se globalno okolje.
Opozorilo! Ta marketinški material ni in ne sme se razlagati kot investicijski nasvet. Pretekla uspešnost ni zagotovilo za prihodnje donose. Vlaganje v tuje valute lahko vpliva na donose zaradi nihanj. Vse transakcije s papirji lahko privedejo tako do dobičkov kot izgub. Napovedi prihodnjih dogodkov predstavljajo predpostavke in trenutna pričakovanja, ki morda niso natančna ali temeljijo na trenutnem gospodarskem okolju, ki se lahko spremeni. InvestingFox je blagovna znamka družbe CAPITAL MARKETS, o.c.p., a.s., ki jo nadzira Nacionalna banka Slovaške.
InvestingFox je ochranná známka spoločnosti CAPITAL MARKETS, o.c.p., a.s., so sídlom Slávičie údolie 106, mestská časť Bratislava – Staré Mesto, 811 02. Spoločnosť je zapísaná v Obchodnom registri Mestského súdu Bratislava III, oddiel: Sa, vložka č.: 4295/B, IČO: 36 853 054, IČ DPH: 2022505419.
CAPITAL MARKETS, o.c.p., a.s. je obchodník s cennými papiermi podľa § 55 ods. 1 zákona č. 566/2001 Z. z. o cenných papieroch a investičných službách a o zmene a doplnení niektorých zákonov v znení neskorších predpisov (ďalej len „zákon o cenných papieroch“). Dňa 30. októbra 2007 bola spoločnosti CAPITAL MARKETS, o.c.p., a.s. rozhodnutím č. OPK-2297/2007 Národnej banky Slovenska -PLP udelená licencia na poskytovanie investičných služieb podľa § 54 ods. 2 v spojení s § 59 ods. 2 a 3 zákona o cenných papieroch, ktorá bola v súlade s ustanoveniami zákona o cenných papieroch rozšírená rozhodnutím č. OPK-1830/2008-PLP zo dňa 21. apríla 2008, rozhodnutím č. OPK-11601-1/2008 zo dňa 28. januára 2009, rozhodnutím č. ODT-5059-3/2012 zo dňa 23. júla 2012 a rozhodnutím č. ODT-9332/2014-1 zo dňa 21. októbra 2014.