Poglobitev nestabilnosti na Bližnjem vzhodu
Ko gre za potencialna tveganja za oskrbo z nafto, ostaja Bližnji vzhod osrednja točka po izbruhu vojne med Izraelom in Hamasom. Konflikt se je razširil preko meja Izraela v Libanon, Iran in Sirijo, kjer je nedavni padec režima Bašarja al-Asada še dodatno zapletel razmere. V Siriji se več frakcij bori za nadzor, kar ustvarja nestabilnost povezano z boji za moč in ozemeljskimi spori. Čeprav Sirija ni glavni dobavitelj nafte, so njene zveze z naftnimi velikani Iranom in Rusijo pomembne. Po podatkih Reutersa so podatki o ladijskih prevozih pokazali vsaj en primer, ko se je tanker z nafto na poti iz Irana v Sirijo obrnil nazaj.
Prirastek povpraševanja pričakovan do leta 2025
IEA napoveduje, da se bo globalno povpraševanje po nafti do leta 2025 povečalo za 1,1 milijona sodov na dan (bpd), kar je pospešek za 260.000 bpd glede na letošnje leto. Rast naj bi bila predvsem posledica razvijajočih se držav v jugovzhodni Aziji, kljub šibki gospodarski rasti v Kitajski, največji potrošnici nafte na svetu. Pričakuje se, da bosta ključno vlogo igrala strateško skladiščenje in povečanje industrijskih rezerv. Medtem ko je OPEC+ že tretjič preložil odločitev o sprostitvi proizvodnih omejitev, se pričakuje, da bodo nečlanske države OPEC zagotovile zadostno globalno oskrbo. Cene nafte so ostale relativno stabilne, vendar geopolitični dejavniki še naprej predstavljajo tveganje za povečano nestanovitnost. Dolgoročni dobavni sporazumi, kot je nedavni dogovor med ruskim Rosneftom in indijskim Relianceom za 500.000 bpd v naslednjem desetletju, bi lahko dodatno spremenili globalno trgovinsko dinamiko in okrepili energetske vezi med Indijo in Rusijo.
Sankcije in znižanje obrestnih mer podpirajo cene nafte
Za vlagatelje, ki stavijo na višje cene nafte, upanja krepijo možnosti za nadaljnje znižanje obrestnih mer s strani ameriške centralne banke. Letna stopnja inflacije novembra se je rahlo dvignila na 2,7%, v skladu z pričakovanji, kar krepi primer za bolj ohlapno denarno politiko. Nižje obrestne mere običajno spodbujajo gospodarsko rast, kar bi lahko povečalo povpraševanje po nafti in potisnilo cene navzgor. [1] Kljub obilni oskrbi, napovedani za leto 2025, bi lahko omejile pomembne cenovne skoke. Medtem so se voditelji Evropske unije 11. decembra 2024 dogovorili za uvedbo novega paketa sankcij proti Rusiji, da bi še dodatno omejili sposobnost Rusije za oskrbo z nafto državam EU, kar je povzročilo rahel porast cen.*
16. decembra 2024 je pogodba za terminske pogodbe za WTI surovo nafto za januar 2025 trgovala okoli 70 dolarjev za sod, medtem ko je bila pogodba za terminske pogodbe za Brent za februar 2025 tik pod 74 dolarji za sod. Stabilnost cen nafte je podprta s krepitev dolarja Združenih držav v zadnjih mesecih.*

Vir: investing.com*
Zakaj se razlikujejo napovedi OPEC+ in IEA?
OPEC+ je prilagodil tudi svojo napoved povpraševanja po nafti, napoveduje povečanje za 1,6 milijona bpd letos in 1,4 milijona bpd leta 2025. Mesečne revizije tako s strani OPEC+ kot IEA se pogosto bistveno razlikujejo, včasih tudi za več sto tisoč sodov na dan. Razlika izhaja iz razlik v metodologiji, perspektivah in ciljih. IEA se zanaša na podatke iz razvitih držav in vključuje globalni premik k obnovljivi energiji v svojo analizo. OPEC+ pa se osredotoča na podatke iz svojih članic in si prizadeva za maksimizacijo prihodkov od nafte, pri čemer predvideva bolj stabilno pot povpraševanja. Medtem ko IEA poudarja dolgoročne okoljske cilje, OPEC+ več pozornosti namenja kratkoročnim dejavnikom, kot so sezonska nihanja, politična stabilnost in trendi na trgu v razvoju.
Zaključek
Politični in vojaški konflikti na Bližnjem vzhodu, skupaj s šibkejšo gospodarsko rastjo v Kitajski, bi lahko vplivali na naftni trg v prihodnjih mesecih. Medtem ko IEA pričakuje nadaljnjo rast povpraševanja po nafti, se zdi, da je oskrba stabilna zaradi močne proizvodnje ZDA in drugih ne-OPEC držav. Vlagatelji morajo spremljati ne le dinamiko trga, temveč tudi širše makroekonomske dejavnike, kot so politike centralnih bank, ki bi lahko pomembno vplivale na cene nafte.
David Matulay, analitik pri InvestingFox
* Zgodovinski podatki niso zagotovilo za prihodnje rezultate.
[1] Napovedi za prihodnost predstavljajo predpostavke in trenutna pričakovanja, ki morda niso točna ali temeljijo na trenutnih gospodarskih razmerah, ki se lahko spremenijo. Te izjave niso zagotovilo prihodnjih rezultatov. Napovedi za prihodnost po svoji naravi vključujejo tveganje in negotovost, ker se nanašajo na prihodnje dogodke in okoliščine, ki jih ni mogoče napovedati, dejanski razvoj in rezultati se lahko bistveno razlikujejo od izraženih ali domnevnih v katerih koli napovedih za prihodnost.
Pozor! Ta marketinški material ni in se ne sme razlagati kot naložbeni nasvet. Zgodovinski podatki niso zagotovilo za prihodnje rezultate. Vlaganje v tuje valute lahko vpliva na donose zaradi nihanj. Vse transakcije s papirji lahko privedejo tako do dobičkov kot izgub. Napovedi za prihodnost predstavljajo predpostavke in trenutna pričakovanja, ki morda niso točna ali temeljijo na trenutnih gospodarskih razmerah, ki se lahko spremenijo. Te izjave niso zagotovilo prihodnjih rezultatov. InvestingFox je blagovna znamka družbe CAPITAL MARKETS, o.c.p., a.s., ki jo nadzira Nacionalna banka Slovaške.
InvestingFox je ochranná známka spoločnosti CAPITAL MARKETS, o.c.p., a.s., so sídlom Slávičie údolie 106, mestská časť Bratislava – Staré Mesto, 811 02. Spoločnosť je zapísaná v Obchodnom registri Mestského súdu Bratislava III, oddiel: Sa, vložka č.: 4295/B, IČO: 36 853 054, IČ DPH: 2022505419.
CAPITAL MARKETS, o.c.p., a.s. je obchodník s cennými papiermi podľa § 55 ods. 1 zákona č. 566/2001 Z. z. o cenných papieroch a investičných službách a o zmene a doplnení niektorých zákonov v znení neskorších predpisov (ďalej len „zákon o cenných papieroch“). Dňa 30. októbra 2007 bola spoločnosti CAPITAL MARKETS, o.c.p., a.s. rozhodnutím č. OPK-2297/2007 Národnej banky Slovenska -PLP udelená licencia na poskytovanie investičných služieb podľa § 54 ods. 2 v spojení s § 59 ods. 2 a 3 zákona o cenných papieroch, ktorá bola v súlade s ustanoveniami zákona o cenných papieroch rozšírená rozhodnutím č. OPK-1830/2008-PLP zo dňa 21. apríla 2008, rozhodnutím č. OPK-11601-1/2008 zo dňa 28. januára 2009, rozhodnutím č. ODT-5059-3/2012 zo dňa 23. júla 2012 a rozhodnutím č. ODT-9332/2014-1 zo dňa 21. októbra 2014.