Na sredo, 13. februarja je guverner ameriške centralne banke Fed, Jerome Powell, dejal, da so končali z nadaljnjimi dvigi obrestnih mer, vendar jih še ne nameravajo znižati, čeprav 17 od 19 članov odbora za monetarno politiko pričakuje nižje obrestne mere do konca leta 2024, nihče od njih pa si ne predstavlja, da bi se lahko dvignile, kar je potrdilo stave nekaterih trgovcev glede zgodnjih znižanj. Če se obrestna mera prehitro zniža, lahko to povzroči hudo škodo gospodarstvu. Pomembno je tudi, da ostane stopnja brezposelnosti nizka. Te naloge so na dnevnem redu Feda in včasih je lahko izziv prevzeti obe. Trgi zdaj vključujejo zmanjšanje obrestnih mer za 150 baznih točk do decembra 2024, kar je dvakrat več od napovedi ameriške centralne banke, ki predvideva znižanje za 75 baznih točk v naslednjem letu. Po mnenju nekaterih se zdi, da je to preveč optimistično. Vodja oddelka za obrestne mere in inflacijsko politiko pri Legal & General Investment Management v Veliki Britaniji, Chris Jeffrey, je izrazil dvome glede ameriške monetarne politike: "Težko je razumeti, v kakšnem svetu smo, kjer naj bi bile obrestne mere v ZDA znižane za 150 baznih točk naslednje leto brez recesije." Dodal je, da LGIM ohranja pozitiven odnos do državnih dolgov, vendar ne aktivno sledi rasti. Ameriške delnice in indeksi so poskočili po izjavi Feda, dolar se je oslabel, kar najverjetneje vpliva tudi na cene nafte in plina, ki sta po dolgem obdobju upada videla pozitiven teden. Medtem je Banka Anglije (BOE) izjavila, da Velika Britanija beleži višjo inflacijo kot druge napredne države in bo morala obrestne mere ohranjati višje "kolikor bo potrebno", kar nasprotuje pričakovanjem na trgu, ki so predvidevali znižanje obrestnih mer leta 2024. Guverner banke Andrew Bailey je dejal, da jim je uspelo znižati stopnjo inflacije s 10 % januarja 2023 na 4,6 % oktobra, "vendar je še dolga pot". Kljub temu so na sestanku predstavniki BOE nakazali, da ni bilo lahko odločiti med ohranjanjem obrestnih mer ali njihovim zategovanjem. Velika Britanija je septembra 2023 začasno ustavila zategovanje obrestnih mer po 14 zaporednih dvigih, vendar so poudarili, da bodo morale ostati visoke dlje časa. Kasneje, v četrtek, 14. decembra, smo videli še eno zelo pričakovano poročilo, tokrat iz ECB. Guvernerka Christine Lagarde v tem primeru ni nakazala zgodnjih znižanj obrestnih mer in je dejala, da se bodo držali prvotnega načrta o ohranjanju stabilnih obrestnih mer vse do leta 2024, kljub temu da je inflacija v Evropski uniji doživela precejšen padec s 4,9 % septembra 2023 na 3,6 % oktobra. Po četrtku je bilo odločeno, da bo ECB obrestne mere zadržala na isti ravni že drugič zapored. Lagarde je dejala, da se vlagatelji ne smejo prenagliti, kljub padcem inflacije v zadnjih mesecih, kar se odraža v stavah trga glede znižanja obrestnih mer. Najnižja letna stopnja inflacije v EU je bila zabeležena v Belgiji s -1,7 %, najvišja pa na Madžarskem s 9,6 %. Stopnja inflacije v območju evra je bila novembra pri 2,4 %. Inflacija se je znižala v 22 državah članicah EU in povečala v 5. Storitve so najbolj prispevale k letni stopnji inflacije v območju evra v oktobru, kar predstavlja +1,97 odstotne točke. Čeprav se zdi, da inflacija upada v največjih svetovnih gospodarstvih, centralne banke ostajajo previdne, pri čemer je ameriška centralna banka Fed edina, ki nakazuje zgodnja znižanja obrestnih mer.